Okrogla miza: "Kakšno sodstvo potrebujemo?" natisni

DATUM: 26. junij 2013 z začetkom ob 17.00 uri
KRAJ: Ustavno sodišče, Ljubljana
ŠTEVILO UDELEŽENCEV: približno 80

VSEBINA in GOVORCI:
O neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti sodstva v Sloveniji in nasploh so spregovorili:

- prof. dr. Ernest PETRIČ, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije;
- prof. dr. Jonathan KLICK, Univerza Yale in Univerza Pennsylvania;
- prof. dr. Erik KERŠEVAN, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani;
- doc. dr. Mitja KOVAČ, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani;
- prof. dr. Jurij TOPLAK, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru.

Okroglo mizo je povezoval doc. dr. Jernej Letnar Černič.

Preberite IZJAVO o obravnavani tematiki, ki jo je pripravilo Akademsko društvo Pravnik (link na naše javno stališče v PDF).

CELOTEN POSNETEK: http://www.youtube.com/watch?v=jfR5oUd09dY&list=PL2ZQpMGPb6GVPw5_z2jJvlVJYznvOz7c4&index=9

RAZPRAVA PO POSAMEZNIH GOVORCIH: http://www.youtube.com/playlist?list=PL2ZQpMGPb6GVPw5_z2jJvlVJYznvOz7c4]

Za poročilo o dogodku kliknite na "Več..." spodaj desno.

V uvodnem delu okrogle mize je predsednik Akademskega društva Pravnik Matej Petrišič poudaril, da je razlog za organizacijo dogodka zaskrbljenost članov društva nad položajem sodstva in ugleda, ki ga sodstvo uživa v javnosti. V medijih in med ljudmi nasploh namreč prevladujejo domneve o arbitratnosti pri delovanju sodišč ter občutek, da sodniki niso dovolj odgovorni do oblasti, ki jo nosijo. Sodnik ustavnega sodišča Jan Zobec je izpostavil problematiko zelo dolgo trajajočih sodnih postopkov, velikega števila razveljavljenih sodb na Ustavnem sodišču in zelo slabo učinkovitost slovenskega pravnega reda glede na primerjavo z drugimi državami. Je mnenja, da se mora slovensko sodstvo odpreti javnosti ter tako biti na prepihu kritike, pri čemer se morajo sodišča zavedati, da je vzpostavljanje ugleda sodišč predvsem naloga njih samih.

Doc. dr. Letnar Černič je na začetku okrogle mize izpostavil prepočasno, neučinkovito in neenotno delovanje sodišč ter dejstvo, da je sodstvo nadpovprečno finančno obremenjeno. Prof. dr. Kerševan je kot prvi govorec poudaril, da mora biti izhodišče za reševanje problematike identifikacija problemov, obenem pa se je treba zavedati, da imamo v Sloveniji tudi veliko dobrih sodnikov, ki se trudijo, da bi se stanje izboljšalo, ter da smo Slovenci nasploh preveč kritični. Meni, da hitre rešitve ne dajo dobrega rezultata, zato bo potrebno postaviti dolgoročne cilje, ki jih želimo v sodstvu doseči, ter strategijo, kako priti do njih. Poudaril je, da bi morali bolj izkoristiti obstoječe kapacitete, za vsak spor bi bilo potrebno narediti rokovnik, da bi se postopki odvijali v predvidenem časovnem obdobju, potrebno pa bi bilo uvesti tudi več tehničnih izboljšav.

Prof. dr. Toplak vidi problem v izbiri sodnikov, saj naj se kandidatov ne bi dovolj preverjalo. Nadalje je kot problem izpostavil neenako razlago oz. uporabo zakonov, saj posameznik pri nas pogosto ne more predvideti, kakšno odločitev bo sodišče na koncu sprejelo. Meni tudi, da bi vse sodbe sodišč morale biti javno objavljene in to tudi z imeni sodnikov ter da bi se sodniki v sporih med državo in posameznikom morali znati postaviti v nevtralni položaj, saj se trenutno prepogosto na vsak način želijo postaviti v bran države. Poudaril je še, da hitrost odločanja sodišč ne sme biti glavni kriterij za boljše sodstvo.

Prof. dr. Klick je problematiko predstavil iz ameriške perspektive in dejal, da je po njegovem mnenju dobra izobrazba oz. poznavanje drugih strokovnih področij najpomembnejši kriterij za neodvisnost sodnikov. V kolikor ima namreč sodnik pomanjkanje strokovnega znanja, je odločitev največkrat odvisna od izvedenskih mnenj, kar pomeni, da v sporu zmaga stranka, ki si lahko privošči boljše izvedence. Po njegovem mnenju bi sodniki morali imeti vsaj osnovno znanje znanstvenih metod, statistike ipd. V ZDA se situacija izboljšuje z vzpostavitvijo centrov za izobraževanje sodnikov, pri čemer financiranje prihaja iz najrazličnejših virov, zato takšna izobraževanja ne vplivajo na neodvisnost sodnikov.

Doc. dr. Kovač meni, da je pravo tisto, ki omogoča ekonomsko rast ter kakovostno in hitro blagovno menjavo. Poudaril je, da bi se vsak sodnik moral zavedati svoje vloge v zagotavljanju delujočega ekonomskega sistema. Problem vidi tudi slabih možnostih za napredovanje, zato sodniki nimajo motivacije za večjo učinkovitost. Po njegovem mnenju bi sodniki morali uživati tudi večji ugled v družbi, reforme pa bo treba uveljavljati previdno, da ne bi porušili še tistega, kar v sodstvu dobro deluje.

Tudi prof. dr. Petrič je izpostavil, da brez pravne varnosti šepa tudi ekonomija, saj naložbe začnejo zastajati in država prične delovati na nepravičen način. Poudaril je, da so mladi pravniki tisti, ki ne smejo dopustiti, da Slovenija postane »banana republika«. Objektivni vidik problematike vidi v predolgotrajnih postopkih, kar se da rešiti z ukrepi in stimulacijami, veliko večjo težavo pa predstavlja subjektivni vidik - prepričanje ljudi, da ne živijo v pravni državi. Izpostavil je tudi preveč kritično poročanje medijev ter dejstvo, da je v Sloveniji status sodnika zreduciran na status uradnika. Meni, da bi se sodniki morali bolj zavedati, da so pravna pravila zgolj sredstva, ki pomagajo uokviriti pravične odločitve. Sodniki namreč premalo iščejo bistvo problemov in preveč težijo le k uporabi paragrafov. Premiki so po njegovem mnenju možni zgolj na dolgi rok, pri čemer bi predvsem mediji morali imeti več zadržanosti pri označevanju stanja v slovenskem sodstvu, mladi pravniki pa bi morali bolj stremeti k krepitvi ugleda sodstva.

V razpravi so gostje okrogle mize odgovarjali na vprašanje, kako pojasniti nezaupanje v sodstvo ter kako bi ga bilo mogoče povrniti. Prof. dr. Kerševan negativno mnenje o sodstvu vidi kot posledico padanja življenjskega standarda, ki znižuje zaupanje v državne institucije nasploh. Meni, da bi bilo potrebno manj poudarka dajati temu, kdo je odločil, saj je preveč prepričanja ljudi, da se odločitve sprejemajo le glede na politično pripadnost. Kritizirati in analizirati bi bilo potrebno sodbe in ne sodnikov. Prof. dr. Toplak meni, da si morajo sodniki spoštovanje zgraditi sami s svojim delom ter da je potrebna večja transparentnost v sodstvu. Prof. dr. Klick je poudaril, da je na kratek rok težko povrniti zaupanje in so rezultati mogoči zgolj skozi dolgotrajno usposabljanje sodnikov. Doc. dr. Kovač je pritrdil njegovemu mnenju in dejal, da je potrebno sodnike narediti čimbolj svobodomiselne. Prof. dr. Petrič je izpostavil, da se v sodstvu premalo ceni uspešnost ljudi, da se ne spoštujejo avtoritete in da med ljudmi vlada prepričanje, da lahko vsak o vsem sodi. Gostje okrogle mize so si bili enotni, da je potrebno čim prej začeti s pripravo reform, če želimo v prihodnosti imeti učinkovito sodstvo, ki uživa zaupanje državljanov.

Poročilo napisala Vesna Tišler.

ODMEVI NA DOGODEK:
- http://www.finance.si/8342917/Okrogla-miza-Kak%C5%A1no-sodstvo-potrebujemo
- http://www.iusinfo.si/DnevneVsebine/Novice.aspx?id=100588
- http://www.siol.net/novice/slovenija/2013/06/ernest_petric_sodstvo.aspx