Okrogla miza: "Kakšno sodstvo potrebujemo?" |
DATUM: 26. junij 2013 z začetkom ob 17.00 uri VSEBINA in GOVORCI:
- prof. dr. Ernest PETRIČ, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije; Okroglo mizo je povezoval doc. dr. Jernej Letnar Černič. CELOTEN POSNETEK: http://www.youtube.com/watch?v=jfR5oUd09dY&list=PL2ZQpMGPb6GVPw5_z2jJvlVJYznvOz7c4&index=9 RAZPRAVA PO POSAMEZNIH GOVORCIH: http://www.youtube.com/playlist?list=PL2ZQpMGPb6GVPw5_z2jJvlVJYznvOz7c4] Za poročilo o dogodku kliknite na "Več..." spodaj desno.
V uvodnem delu okrogle mize je predsednik Akademskega društva Pravnik Matej Petrišič poudaril, da je razlog za organizacijo dogodka zaskrbljenost članov društva nad položajem sodstva in ugleda, ki ga sodstvo uživa v javnosti. V medijih in med ljudmi nasploh namreč prevladujejo domneve o arbitratnosti pri delovanju sodišč ter občutek, da sodniki niso dovolj odgovorni do oblasti, ki jo nosijo. Sodnik ustavnega sodišča Jan Zobec je izpostavil problematiko zelo dolgo trajajočih sodnih postopkov, velikega števila razveljavljenih sodb na Ustavnem sodišču in zelo slabo učinkovitost slovenskega pravnega reda glede na primerjavo z drugimi državami. Je mnenja, da se mora slovensko sodstvo odpreti javnosti ter tako biti na prepihu kritike, pri čemer se morajo sodišča zavedati, da je vzpostavljanje ugleda sodišč predvsem naloga njih samih.
Doc. dr. Letnar Černič je na začetku okrogle mize izpostavil prepočasno, neučinkovito in neenotno delovanje sodišč ter dejstvo, da je sodstvo nadpovprečno finančno obremenjeno. Prof. dr. Kerševan je kot prvi govorec poudaril, da mora biti izhodišče za reševanje problematike identifikacija problemov, obenem pa se je treba zavedati, da imamo v Sloveniji tudi veliko dobrih sodnikov, ki se trudijo, da bi se stanje izboljšalo, ter da smo Slovenci nasploh preveč kritični. Meni, da hitre rešitve ne dajo dobrega rezultata, zato bo potrebno postaviti dolgoročne cilje, ki jih želimo v sodstvu doseči, ter strategijo, kako priti do njih. Poudaril je, da bi morali bolj izkoristiti obstoječe kapacitete, za vsak spor bi bilo potrebno narediti rokovnik, da bi se postopki odvijali v predvidenem časovnem obdobju, potrebno pa bi bilo uvesti tudi več tehničnih izboljšav.
Prof. dr. Klick je problematiko predstavil iz ameriške perspektive in dejal, da je po njegovem mnenju dobra izobrazba oz. poznavanje drugih strokovnih področij najpomembnejši kriterij za neodvisnost sodnikov. V kolikor ima namreč sodnik pomanjkanje strokovnega znanja, je odločitev največkrat odvisna od izvedenskih mnenj, kar pomeni, da v sporu zmaga stranka, ki si lahko privošči boljše izvedence. Po njegovem mnenju bi sodniki morali imeti vsaj osnovno znanje znanstvenih metod, statistike ipd. V ZDA se situacija izboljšuje z vzpostavitvijo centrov za izobraževanje sodnikov, pri čemer financiranje prihaja iz najrazličnejših virov, zato takšna izobraževanja ne vplivajo na neodvisnost sodnikov.
Doc. dr. Kovač meni, da je pravo tisto, ki omogoča ekonomsko rast ter kakovostno in hitro blagovno menjavo. Poudaril je, da bi se vsak sodnik moral zavedati svoje vloge v zagotavljanju delujočega ekonomskega sistema. Problem vidi tudi slabih možnostih za napredovanje, zato sodniki nimajo motivacije za večjo učinkovitost. Po njegovem mnenju bi sodniki morali uživati tudi večji ugled v družbi, reforme pa bo treba uveljavljati previdno, da ne bi porušili še tistega, kar v sodstvu dobro deluje.
Tudi prof. dr. Petrič je izpostavil, da brez pravne varnosti šepa tudi ekonomija, saj naložbe začnejo zastajati in država prične delovati na nepravičen način. Poudaril je, da so mladi pravniki tisti, ki ne smejo dopustiti, da Slovenija postane »banana republika«. Objektivni vidik problematike vidi v predolgotrajnih postopkih, kar se da rešiti z ukrepi in stimulacijami, veliko večjo težavo pa predstavlja subjektivni vidik - prepričanje ljudi, da ne živijo v pravni državi. Izpostavil je tudi preveč kritično poročanje medijev ter dejstvo, da je v Sloveniji status sodnika zreduciran na status uradnika. Meni, da bi se sodniki morali bolj zavedati, da so pravna pravila zgolj sredstva, ki pomagajo uokviriti pravične odločitve. Sodniki namreč premalo iščejo bistvo problemov in preveč težijo le k uporabi paragrafov. Premiki so po njegovem mnenju možni zgolj na dolgi rok, pri čemer bi predvsem mediji morali imeti več zadržanosti pri označevanju stanja v slovenskem sodstvu, mladi pravniki pa bi morali bolj stremeti k krepitvi ugleda sodstva. Poročilo napisala Vesna Tišler.
|