A Free Template From Joomlashack

A Free Template From Joomlashack

IUS Caffe - Korak čez Rubikon: Svoboda izražanja in sovražni govor - maj 2013 PDF natisni

 

DATUM: 13. maj 2013 z začetkom ob 18. uri

KRAJ: vijolična predavalnica Pravne fakultete v Ljubljani (Poljanski nasip 2)

ŠTEVILO UDELEŽENCEV: približno 70

GOSTJE:
g. Jernej Rovšek, namestnik varuhinje človekovih pravic
ga. Nina Zidar Klemenčič, odvetnica
g. Uroš Slak, novinar in pravnik

VSEBINA:

Zaskrbljeni nad stanjem politične in pravne kulture, predvsem pa kulture dialoga, smo se v Akademskem društvu Pravnik odločili, da dne 13. maja 2013 skupaj z uglednimi gosti organiziramo Ius Caffe oziroma strokovno okroglo mizo, kjer bi obravnavali problematiko svobode izražanja v demokratični družbi in posledice zlorabe te pravice v obliki sovražnega govora. Namen dogodka je bil, kot je v uvodnem govoru poudaril kancler društva Matej Petrišič, opozoriti na problematiko in pomembnost obravnavane tematike ter opredeliti razmejitev med svobodo izražanja in njeno zlorabo v obliki sovražnega govora. Gosti okrogle mize, ki jo je moderirala pravnica Urška Makovec, so predstavili različna stališča in razumevanja teme znotraj svojega poklica ozirajoč se na aktualna dogajanja.

Po besedah g. Jerneja Rovška, namestnika varuhinje človekovih pravic, število prijav in obsodb zaradi sovražnega govora narašča, vendar je ta številka še vedno nizka, kar je posledica pogostih sprememb kazenske zakonodaje in prevelikega vpliva ameriške pravne doktrine v našem pravu. Pričakovanja prizadetih posameznikov so visoka, pri čemer ti težko razumejo, da so okviri kazenskega prava strogi. Določbe kazenskega prava bi se morale uporabljati kot skrajno sredstvo. Za konec je poudaril, da se svobodi izražanja kot višji vrednoti ne moremo odrekati že zaradi prizadetosti skupine ali posameznika kot posledice zgolj neprimernega govora. V zvezi s trenutnim stanjem v politiki, je g. Rovšek izpostavil, da se sovražni govor pogosto začne v politiki in se potem širi po medijih.

Odvetnica ga. Nina Zidar Klemenčič je predstavila stališča in argumentacijo obširne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. ESČP pri obravnavi takšnih primerov poskuša odgovoriti na vprašanje, ali gre za debato različnih idej ali za nedopusten napad na neko skupino. Pri sovražnem govoru kot napadu na temeljne vrednote demokracije se v teoriji presojajo trije elementi: namen izražanja, vzbujanje sovražnosti in nastanek prepovedane posledice. Za strpen družbeni diskurz je nujna tudi višja kultura poročanja s strani novinarjev. Glede dogajanj na domačem političnem prizorišču je poudarila, da problem izvira v brezbrižnem odnosu države do te problematike in v toleranci do pojava sovražnega govora, zaradi česar je potrebna spoštljiva komunikacija med vsemi stranmi že znotraj same politike.

Vlogo medijev, s stališča novinarja in pravnika hkrati, je predstavil g. Uroš Slak. Vsebina svobode izražanja se nam zdi samoumevna, vendar temu ni tako. Temeljna predpostavka za svobodo izražanja je svoboda trga, zato potrebujemo več različnih zasebnih lastnikov medijev. Na drugi strani pa ima politika vedno moč, da posredno ali neposredno vpliva na medije. S ciljem odpravljanja dvomov novinarjem v mejnih primerih morebitne zlorabe svobode izražanja medijske hiše omogočajo pravno svetovanje, kar pomeni pomemben dobrodošel premik naprej. Potrebno je, da se o tem pogovarjamo in na to problematiko opozarjamo, saj se bo drugače sovražni diskurz nadaljeval.

Prispevkom gostov so sledila vprašanja in razmišljanja udeležencev, med katerimi je med drugim prof. dr. Marko Kambič opozoril, da bi bilo potrebno dvigniti kulturo družbenega dialoga, pri čemer bi merilo dopustnega predstavljalo načelo, naj drugemu ne storiš nič takega, česar ne bi želel, da drugi stori tebi. Prav tako pa je poudaril, da mora biti pred sovražnim govorom zaščiten vsakdo, v prakso Varuha človekovih pravic, ki praviloma ščiti "manjšino pred večino", pa bi bilo potrebno vsaj redefinirati v smislu, da pri pojmu manjšine ne bi štel le element številčnosti ampak družbene moči. Nadalje je dr. Andrej Saje ob tej priložnosti opozoril zlasti na pomen vzgoje za vrednote spoštovanja in strpnosti, doc. dr. Vasilka Sancin je izpostavila pomembno vlogo, ki jo je imela nekoč na tem področju zdaj žal ukinjena medresorska skupina za človekove pravice, mag. Simona Drenik pa je na kratko orisala potek razprav na to aktualno tematiko v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Poročilo je pripravila Jelena Malnar


VEČ O DOGODKU:
Preberite IZJAVO o obravnavani tematiki, ki jo je pripravilo društvo ADP (link na PDF)

 
 
Joomla Templates: by JoomlaShack