A Free Template From Joomlashack

A Free Template From Joomlashack

Mednarodno kazensko sodišče PDF natisni

 

DATUM: 27. do 28. oktober 2001

KRAJ: Ljubljana (Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta)

ŠTEVILO UDELEŽENCEV: 50

GOSTJE: prof. dr. Otto Triffterer, prof. dr. Mirjam Škrk, prof. dr. Tone Jerovšek, doc. dr. Miro Cerar, doc. dr. Damjan Korošec, Eva Tomič, Dan Zagorca, Simona Drenik

VSEBINA:

Namen seminarja je bil izobraževanje javnosti, predvsem mladine, za spoštovanje človekovih pravic. Cilj seminarja je bil zato informiranje o pomenu in vlogi Mednarodnega kazenskega sodišča (International Criminal Court; v nadaljevanju ICC, kot tudi o pravnih in političnih vprašanjih, ki se pojavljajo v zvezi s tem. Predstaviti smo želeli aktualna vprašanja, ki se nanašajo na ratifikacijo Statuta ICC s strani Slovenija in glede vzpostavitve in delovanja Sodišča.

Po koncu hladne vojne in ob dogodkih na Balkanu, ki so pretresli svet, so po petdeset letnih prizadevanjih pravnih strokovnjakov in nevladnih organizacij politične razmere postale ugodne za ustanovitev stalnega mednarodnega kazenskega sodišča, ki naj bi v bodoče poskrbel za sojenje storilcem mednarodnih hudodelstev (kazniva dejanja genocida, agresije, hudodelstva zoper človecnost in vojna hudodelstva) v vseh tistih primerih, ko države odpovedo. Na diplomatski konferenci julija 1998 v Rimu je bil sprejet Statut Mednarodnega kazenskega sodišča (Statut). Rimski statut je podpisalo oz. parafiralo 139 držav.

Mednarodna skupnost je že večkrat skušala parcialno urediti vprašanje kaznovanja vojnih zločince. Po drugi svetovni vojni je bilo ustanovljeno Nürnberško sodišce, v novejšem času pa Mednarodno kazensko sodišče (tribunal) za nekdanjo Jugoslavijo in Mednarodno kazensko sodišce za Ruando. ICC bo prvič v zgodovini na mednarodni ravni celovito obravnaval vsa mednarodno hudodelstva kjerkoli po svetu. Predvideva se, da bo stalno Sodišče vzpostavljeno do 17. julija 2002 (do četrte obletnice sprejema Statuta ICC).

ICC bo dejansko vzpostavljeno, ko bo Statut ratificiralo in deponiralo GO držav. Do sedaj je to storilo že 43 držav. Junija 2001 je EU sprejela »skupno stališče«, v katerem se države CU zavzemajo za čim prejšnji začetek veljavnosti Rimskega Statuta in skorajšnji začetek operativnega dela ICC. ZDA nasprotno zelo močno nasprotujejo ustanovitvi sodišča. Amerika je napovedala celo odpoved vojaške pomoči vsem državam, ki bodo ratificirale Statut. Odločni odzivi tako ZDA kot EU jasno kažejo, da je (ne)ratifikacija. Statuta IC(; pomembno zunanje politične vprašanje.

In Slovenija? Slovenija je ves čas nastajanja Statuta delovala v skupini »podobno mislečih držav«, ki so zagovarjale čim prejšnjo ustanovitev in vzpostavitev sodišča ter široko pristojnost in učinkovitost le tega. KIjub temu, da je Slovenija Statut podpisala že v Rimu, ga do danes še nismo ratificirali. Vlada RS je na seji konec maja 2001 sprejela sklep, s katerim ratifikacijo Statuta postavlja med prioritete svoje politike na področju mednarodnega humanitarnega prava. Slovenija je statut ratificirala do konca leta 2001.

Po izvedenem seminarju je akademsko društvo Pravnik na Državni zbor naslovilo pobudo za čimprejšnjo ratifikacijo rimskega sporazuma. Temu je sledila živahna korespondenca med državnimi organi in državnimi organi in našim društvom.

 
 
Joomla Templates: by JoomlaShack.com