Ius Caffe z naslovom "DRUŽINSKI ZAKONIK: PRAVO IN VREDNOTE"

DATUM: 22. april 2010 z začetkom ob 17. uri

KRAJ: modra predavalnica Pravne fakultete v Ljubljani (Poljanski nasip 2)

ŠTEVILO UDELEŽENCEV: približno 100

GOSTJE:
Akademik prof.dr. Jože Trontelj, zdravnik in etik
prof.dr. Rajko Pirnat, pravnik
prof. dr. Janek Musek, psiholog
doc. dr. Matej Avbelj, pravnik

VSEBINA:

Akademsko društvo Pravnik je v obdobju sprejemanja novega družinskega zakonika, ki v javnosti sproža precej polemik, organiziralo IUS Caffe z naslovom Družinski zakonik: Pravo in vrednote, da bi gostje na njem spregovorili o moralno-etičnih, pravno-filozofskih in psihološko-socioloških vidikih napovedane reforme družinskega prava.

Doc. dr. Matej Avbelj je na začetku srečanja na kratko predstavil novosti, ki jih Družinski zakonik, v primeru, da bo sprejet, prinaša. Mednje sodijo ukinitev različnosti spolov ter odprava sorodstvene vezi, saj bo obstoj družine vezan zgolj na dolžnost preživljanja. Prav tako za družino ne bo več potrebna življenjska skupnost z obema staršema. Oblastvena funkcija, zlasti glede trajnih posledic družinskega odnosa, se bo popolnoma prenesla na sodišča, Centrom za socialno delo bo ostalo le še odločanje glede nujnih ukrepov. Najbolj revolucionarno spremembo pa pomeni priznanje pravnih posledic življenjski skupnosti oseb istega spola, ki ne bosta sklenili zakonske zveze. Predlog prinaša tudi nove institute, ki so ženitna pogodba, priznanje otroka pred rojstvom, minimalna obličnost pri sklenitvi zakonske zveze ter izrecna prepoved telesnega kaznovanja otrok.

Prof. dr. Jože Trontelj je o novem DZ spregovoril z vidika medicinske etike. Opozoril je na dejstvo, da sestavljalci predloga za mnenje niso prosili Komisije za medicinsko etiko, kar je glede na obseg sprememb, ki jih predlog prinaša, nerazumljivo. Poudaril je, da so vrednostne sodbe o istospolnih razmerjih nepotrebne,  vendar pa pravica do spočetja ni naravna pravica, zato je istospolni partnerji ne bi smeli zahtevati. Meni, da je oploditev z biomedicinsko pomočjo pomembna tema v ozadju sprejemanja DZ. Najbolj ga skrbi, da bodo otroci, spočeti na tak način, izpostavljeni diskriminaciji, saj ne moremo računati z naraščujočo tolerantnostjo v prihodnosti. Prav tako meni, da ni objektivnih longitudinalnih socioloških študij o otrocih, ki živijo z istospolnima partnerjema. Zagovarja mnenje prof. dr. Karla Zupančiča, da je treba posnemati naravo, kolikor je to mogoče. Zaveda se tudi, da se spremembam v prihodnosti ne bo dalo izogniti, vendar se mu zdi, da je dovolj časa, da se pripravijo modre spremembe. Dodal je še, da je včasih dobro, da pravo posluša stroko.

Po mnenju prof. dr. Rajka Pirnata je osrednje vprašanje, ali je spolna usmerjenost ena od lastnosti, ki je uvrščena med razloge za diskriminacijo. Sam meni, da je spolna usmerjenost zgolj ena od lastnosti človeka in da pravno izenačevanje istospolnih zvez z zakonskimi zvezami ni sporno. Zanj mejo predstavljajo koristi otrok in pravi, da predlog DZ ni izkazal, da ne posega vanje. Izziv za pravo v prihodnosti je, kako dosežke v znanosti regulirati ter sankcionirati prepovedana ravnanja. Zagotovo bo treba urediti pravice otrok, ki ne bodo krivi, da so nastali na etično sporen način, vendar meni, da je trenutno še nepotrebno iti v posvojitve v istospolnih zvezah. Največji problem vidi v vseobsežnosti teh sprememb. Spremembe so sicer potrebne, vendar meni, da bi bilo problematiko treba urediti postopoma.

Prof. dr. Janek Musek se je dotaknil koristi otroka ter vloge, ki jo ima družina v družbi. Pravi, da je bistvo družine v tem, da je jedrna struktura skupnosti. Vsem kulturam pomeni vrednoto, kar je tudi razlog za njeno normativno funkcijo – ima posebno družbeno varstvo in zaščito. Pravi, da glede otrok v istospolnih skupnostih ni meritornih raziskav, zato se po njegovem mnenju ni smiselno spuščati v neraziskano ter čakati na posledice.

Tudi doc. dr. Matej Avbelj kritično gleda na to, da zakonodajalec strokovnih študij ni ponudil. Prav tako se mu razlogi za redefinicijo določenih pravnih institutov družinskega prava ne zdijo prepričljivi. Zakonodajalec je namreč kot razloge za sprejem novega DZ navedel celovito urejanje področja družinskega prava, usklajevanje z mednarodnimi obveznostmi, uskladitev družinskega prava s sodno prakso, odločitev Ustavnega sodišča glede istospolnih zvez ter da bi ujeli tempo z družbeno realnostjo. Dr. Avblju se zdita sporna zlasti zadnja razloga, saj je Ustavno sodišče v svoji odločitvi istospolne zveze s heterospolnimi izenačilo le glede premoženjskih razmerjih, razlog ujeti tempo z realnostjo pa je po njegovem logični pravni nesmisel. Meni, da so potrebni trdnejši razlogi, saj gre za zelo daljnosežne posledice.

Sledila so vprašanja iz publike, kjer je eno od udeleženk Ius Caffeja zanimalo, kaj se bo zgodilo z otroci, ki v istospolnih skupnostih v Sloveniji že živijo, oziroma če bo, v primeru da DZ ne bo sprejet, zanje veljala drugačna ureditev kot za otroke, ki živijo v heterospolnih skupnostih. Prof. dr. Pirnat je pojasnil, da je njihova situacija urejena z institutom priznanja tujih sodnim odločb in da ni nobene potrebe, da bi še sam zakon spodbujal nastanek takšnih skupnosti. Meni, da bo zagotovo enkrat v prihodnosti zakon moral urediti tudi takšne situacije, vendar moramo spremembe sprejemati počasi in previdno.

V nadaljevanju se je iz publike oglasil podpredsednik Državnega zbora France Cukjati ter orisal dogajanje v Državnem zboru. Pojasnil je, v kateri fazi je postopek  in v čem je glavni konflikov glede sprejemanja DZ med koalicijo ter opozicijo. Sledilo je razmišljanje enega od udeležencev, da je sklicevanje na diskriminacijo pri sprejemanju DZ napačna argumentacija, saj bi bile tudi v primeru sprejetja novega DZ določene skupnosti, npr. poligamne, obravnavane diskriminatorno. Po njegovem mnenju bi bila edina nediskriminatorna rešitev takšna, da država zakonske zveze sploh ne bi urejala, temveč bi odločitev o tem, v kakšni skupnosti želijo živeti, morala prepustiti posameznikom, da bi ti svoje obveznosti in pravice opredelili na način, ki bi jim najbolj ustrezal.

Zadnje vprašanje je eden od udeležencev postavil prof. dr. Pirnatu. Prosil ga je, če lahko pojasni, do kje je pravo dolžno slediti popisu stanja v družbi. Pirnat je odgovoril, da mora pravo loviti ravnotežje ter mora slediti družbi, kolikor je to potrebno. Meni, da je vse stvar vrednostnega pristopa in da bi tako vrednostno orientiran zakon moral iskati večjo mero soglasja v Državnem zboru.

Dogajanje na IUS Caffeju povzela Vesna Tišler

VEČ O DOGODKU:

Preberite IZJAVO o obravnavani tematiki, ki jo je pripravilo društvo ADP

Poročilo o dogodku

Ogled posnetka:

Prispevek prof. dr. Jožeta Trontlja

Prispevek doc. dr. Mateja Avblja

Dogodek je odmeval v medijih:
RTVslo
STA
Delo
24ur
Siol

SLIKE: